Hiša kulture v Pivki, 4. januar ― osebna razstava Nika Rupnik: Kontra plan10. – 31. 1. 2025 otvoritev 10. 1. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Nika Rupnik je vizualna umetnica mlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe in instalacije. V svojem delu raziskuje sodobno življenje, ki ga zaznamuje nasičenost z (vizualnimi) informacijami, hiter tempo, spremenljivost in začasnost, kar v človekovi notranjosti ustvarja občutja preobremenjenosti, odtujenosti, krhkosti in minljivosti. V skladu s tem se v njenih delih pogosto pojavljajo podobe abstrahiranih struktur, kjer se elementi urbane krajine (zgradbe, arhitekturni detajli, kamniti zidovi, tlakovci) prepletajo s fragmenti organskega (zaplate trave, grmovje, deli rastlin ali živali), tako da je težko reči, ali svetovi, ki jih predstavljajo, razpadajo ali se ravnokar rojevajo. To mejno situacijo umetnica ponazarja tudi formalno, saj v svojih delih pogosto kombinira klasične slikarske oziroma grafične tehnike s sodobnimi pristopi in materiali, denimo tako, da v sliko vključi fotografijo ali fotokopijo, v grafiki pa suho iglo uporabi na pleksi steklu ali plastični foliji. Pri vseh teh postopkih ima ključno vlogo svetloba, ki jo umetnica pojmuje kot soustvarjalko svojih del, saj v njih ne nastopa le posredno, kot takšen ali drugačen svetlobni zapis, ampak tudi neposredno, kot ustvarjalka senčne risbe, ki se poraja s presevanjem skozi prosojni nosilec, včasih še dodatno poudarjene z uporabo umetnih svetil, kot so reflektorji, baterijske svetilke ipd. Dela, ki nastajajo na ta način, ustvarjajo občutek neponovljivega trenutka in vzdušje, prežeto z občutji polzenja, uhajanja in neujemljivosti, s tem pa umetnica ponazarja nestalnost in fluidnost sodobnega življenjskega okolja ter nemoč posameznika, ki živi v njem. Vse to velja tudi za razstavo z naslovom Kontra plan, v kateri se umetnica poigrava s transformacijo risbe. V prvem prostoru nam ponudi vpogled v svoj risarski opus skozi nekaj izbranih reprezentativnih del. V osrednjem prostor

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. januar ― Trideseta edicija MFRU, Mednarodnega festivala računalniške umetnosti, z naslovom Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja, raziskuje položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom. Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Program festivala združuje gospodarstvo, ekologijo in intermedijski diskurz in se osredotoča na temeljna področja, kot so nepremičnine in urbana regeneracija, prehrana in osnovne potrebe, moda in lepota, tehnologije in zabava, pa tudi nostalgija in rituali ter splošna kritika življenjskega sloga, povezanega z bogastvom posameznika. Sodelujoči umetniki v svojih delih razmišljajo o teh razsežnostih in zavzemajo kritično stališče do skupnih vrednostnih sistemov, hkrati pa uporabljajo njihova protislovja za razvoj vizij in orodij za družbeno življenje, ki se ne osredotoča zgolj na potrošnjo. Aktualna festivalska edicija Prazne police išče izvedljive alternative za projekte z majhnim vplivom na okolje, ki so regenerativni, usmerjeni v skupnost in ki v kontekstu izrednih podnebnih razmer prispevajo k snovanju radikalne reorganizacije družbe. – Lara Mejač & Davide Bevilacqua Sodelujoči Xcessive Aesthetics, Simon Browne, freštreš, Dasha Ilina, Rok Kranjc, MFRU30 team, Kaja Pogačar, Pablo Somonte Ruano, Alice Strete, Elena Tammaro, Undoing.Studio, Piet Verkleij, Borut Wenzel, Inari Wishiki Thirtieth edition of MFRU, the International Festival of Computer Arts, titled Off the Shelf. Post-Consumerist Imageries When the Business Left the Building, explores the positioni